Tudi v našo hišo se je prikradla sladkorna bolezenTudi v našo hišo se je prikradla sladkorna bolezen
Spomnim se, ko sem bila majhna in so se odrasli pogovarjali, da je sosed zbolel, omenjena je bila sladkorna bolezen, kljub temu, da so bili ob tem resni, se je meni zdelo zabavno. V svoji otroški glavi sem razmišljala, da je sladkorna bolezen povezana s sladkorjem, vse kar je sladko pa ne more biti slabo. Nekaj let kasneje sem slišala, da mu bodo morali zaradi te bolezni odrezati del noge, takrat se mi ni zdelo več zabavno, še vedno pa nisem razumela za kaj gre.
Lani je sladkorna bolezen prodrla tudi v našo družino, zbolel je namreč moj oče. Kljub temu, da jih imam sedaj enaindvajset, sem mamo najprej vprašala, če bodo tudi očetu odrezali nogo. Mama mi je razložila, da je na srečo sladkorna bolezen pri očetu v začetni fazi. Rekla je, da se bo moral zelo paziti pri hrani, saj se da s ustrezno prehrano in dovolj gibanja veliko narediti, da se bolezen ne poslabša.
Ker me skrbi za očeta in mi še vedno v glavi odzvanjajo besede, odrezati nogo, iz otroštva, sem se zakopala v knjige in splet, da bi izvedela več o tem. Ugotovila sem, da sladkorna bolezen prizadene milijone ljudi po vsem svetu in da sploh ni nedolžna. Glede prehrane sem prebrala, da se je dobro izogibati tem jedem:
- maščobe
- alkohol
- živila z veliko vsebnostjo sladkorjev
- bela moka.
Priporočena živila pa so:
- polnozrnata žita
- sadje
- zelenjava
- veliko vode.
Dobila sem idejo s katero sem šla najprej k mami. Predlagala sem ji, da iz hiše odnesemo vsa živila, ki niso v redu in se založimo z zdravo prehrano, saj se mi zdi, da bo očetu lažje, če bomo vsi spremenili način življenja, zagotovo pa ne bo škodilo niti nama z mamo. Predlagala sem tudi, da gresta oče in mama vsak dan na sprehod. Zdi se mi, da bomo s skupnimi močmi lažje pomagali očetu, da mu sladkorna bolezen ne uniči življenja.…