Včasih se izgubimo in ne vemo točno, kaj si želimo, kako bi živeli in ali živimo prav? Ste si že kdaj postavili takšna vprašanja?
Jaz sem vedno živela tako, kot so želeli drugi. Pa življenje ni čakalo. Prišel je čas tudi zame, da sem začela živeti drugače in da se je moja osebna rast začela razvijati samo zame. Ko sem premišljevala za nazaj, sem spoznala, zakaj sem živela tako, kot so rekli drugi. Tako sem živela zato, ker je bilo najlažje. Nikoli se nisem rabila prepirati z ljudmi, nikoli nisem delala nič narobe in nič prekrivala. No, danes se zavedam, da sem prekrivala najpomembnejšo stvar in to je samo sebe. Ne znam vam opisati, skozi kakšne občutke sem šla in kako je moja osebna rast mene spremenila.
Ja, lahko bi rekla, da sem se končno enkrat postavila zase. Včasih ni bilo lahko, je pa bilo za mojo dušo zdravilno. Končno sem spoznala ta občutek, ko nekomu rečeš ne in občutiš srečo. Tega občutka nisem nikoli poznala. Osebna rast je res nekaj lepega. Danes se pogosto vprašam, zakaj sem živela tako, ker sem zamudila marsikaj. Ja, lahko bi že prej živela bolj polno življenje. Ampak očitno sem morala iti po tej poti.
Meni je moja osebna rast v teh letih prinesla novo življenje. Začela sem uživati v stvareh, nisem bila več tečna in živčna. Skušala sem uživati v svojih odločitvah. Nikoli ne bom pozabila, ko sem v roke vzela prvo knjigo- osebna rast, kajti prav ta knjiga me je prebudila. Še danes se učim reči ne, včasih ni lahko. Vendar vedno pogledam tako, da se odločim prav in zase. Seveda je osebna rast prisotna v naših življenjih vedno, ampak sama zase vem, da se je moja prava osebna rast začela, ko sem se prvič vprašala, kako želim živeti. Končno sem začela graditi samo sebe.
