Zelo rada sem zbirala pepelnike. Včasih je še bilo dovoljeno promovirati blagovne znamke cigaret. Tej so se velikokrat pojavljali na raznih pepelnikih, vžigalicah in vžigalnikih. Imela sem res krasno zbirko pepelnikov, raznih blagovnih znamk, barv in oblik. V resnici sem včasih uporabljala takšnega, ki sem si ga sama naredila. Bil je narejen iz glinenega lončka za rože, ki je bil narobe obrnjen in postavljen na krožnik. Takšnega nisem rabila stalno praznit in čistit, saj se ni videlo koliko je poln. Prebarvala sem ga z akrilnimi barvami.
Ostale pepelnike ki sem jih zbirala sem pa imela pospravljene v predalu. Tiste ta lepše, steklene pa sem imela razstavljene po stanovanju, in imela razne bedarije v njih. Na primer kakšen nakit, ključe… in pa prav tako sem imela pepelnik za stvari, ki niso imele svojega prostora. To so tiste stvari, ki jih nekako imaš rad pri roki, ker jih boš morda v prihajajočem mesecu potreboval. Takšne majhne stvari, za katere se ti ravno tisti hip ne da plezat po omarah, da bi širše do prave škatle in si zato rečeš, da saj boš pospravil malce kasneje in na koncu pač ostanejo tam. Sem pa tudi spadajo majhne stvari, za katere veš, da bi jih moral že zdavnaj vreči stran, ampak se ti nekako zdi škoda, zato jih še malce spraviš na stran. Upam stavit, da ima vsako gospodinjstvo en takšen kotiček z majhnim brezveznimi stvarmi. Pa tudi če so to morda kemiki, ki ne pišejo.
To ti morda rata pospraviti enkrat do dvakrat na leto in v tistem hipu si zelo ponosen ko si se tega lotil. V tistem času si še prisežeš da zdaj pa res ne boš več dajal stvari tja in takrat se v istem hipu še ugrizneš v jezik. No tako je tudi moja zbirka pepelnikov počasi pošla. Saj sem ugotovila, da so mi samo jemali prostor. Pri selitvah sem nekatere celo porabila in jih na koncu pustila kar tam, ostale pa podarila naprej.