Iskreno povedano, nisem bil nikoli nor na plačilne kartice. Zame je bila namreč dolgo časa gotovina edini način plačila, ki sem ga uporabljal. Tako sem bil vajen in dolgo sploh nisem imel svoje kartice, dokler nisem začel delati prek študentskega servisa in kasneje v službi. A tudi tedaj sem večino denarja dvignil s kartice in nato plačeval z gotovino. Zdelo se mi je, da imam na ta način več nadzora nad porabo in sem lahko bolj varčen. Sčasoma pa sem vse pogosteje slišal in opažal, da gotovina ni več tako priljubljena, saj je plačilo s kartico postalo precej bolj razširjeno. To mi dolgo ni bilo jasno.
Če sem iskren, karticam sprva sploh nisem dal prave priložnosti. Trmasto sem vztrajal, da plačilo s kartico ni zame, zato sem ostajal pri gotovini. Na mnogih mestih pa so gotovinska plačila postajala redka oziroma so jih zamenjala plačila s kartico. To me je presenetilo in spoznal sem, da se bom moral navaditi na kartico in jo začeti uporabljati. Sprva mi to res ni bilo najbolj všeč, vendar sem hitro videl, da ima kar nekaj prednosti.
Najprej sem opazil, da je plačilo s kartico veliko hitrejše. Kartico samo prislonim na POS-terminal in vse je urejeno — brez vstavljanja in tipkanja, saj imam brezstično plačevanje. Všeč mi je tudi, da mi ni treba čakati na vračilo drobiža, kot takrat, ko plačaš z bankovcem. Nadzor pa še vedno ohranim, saj v mobilni aplikaciji spremljam stanje in stroške ter si nastavim obvestila in mesečne limite. Danes kartico uporabljam skoraj povsod, pri večjih nakupih pa še vedno preverim stanje in načrt porabe.