Že kar nekaj časa sedaj z družino živimo na vasi, kjer imamo tudi sorodnike, kateri imajo doma kmetije. Tako mi kmečko življenje ni bilo tuje, čeprav sam sicer res nisem živel na kmetiji. Že kot otrok pa sem se zelo rad kdaj odpravil do mojega strica, kateri je imel doma kar nekaj živine, pridelka in tako dalje, ter mu je kakšna delavna roka za pomoč prišla vedno prav. Meni pa je bil to tudi užitek, saj sem mu lahko hkrati pomagal in se naučil tudi kaj novega. Delo na splošno pa mi ni bilo tako ali tako preveč zahtevno.
Nekaj časa nazaj pa me je stric spet poklical in me prosil, če bi mu lahko prišel pomagati. Bil je namreč ravno čas, ko je živino prestavil iz hleva na zunanje pašnike, torej na travnike. Zaradi tega je bilo potrebno zagraditi ustrezne pašnike, da ne bi pobegnila. Pri tem pa je vedno uporabljal tisto veliko, težko in tečno žično ograjo, katere res ni moral postaviti sam. Zato pa sem mu tedaj predlagal, da naj vzame kar električni pastir, kajti to bi lahko bila veliko boljša opcija. Povedal sem mu, da je hkrati veliko bolj cenejši, poleg tega pa je lahko tudi precej bolj učinkovit.
A ko sem mu to predstavil, ga je kar malo zaskrbelo, kajti električni pastir deluje, kot že ime pove, na elektriko. Zaradi tega se je bal, da bi ob stiku kakšne živali s pastirjem, ta utrpela poškodbo. Zato sem si o tem malo prebral in ugotovil, da je v bistvu pomembno samo to, da paziš, kolikšno napetost spraviš skozi električnega pastirja. Ta namreč res ne potrebuje visoke napetosti, saj že nizka opozori žival, da se ga ne sme dotikati.
No po nekaj prerekanja pa sem ga le prepričal in je res kupil električni pastir, katerega sva lahko nato postavila v nekaj urah, oziroma bistveno hitreje, kot sva to počela prej.